Feb 27, 2013

v svojem svetu

Med tem, ko čakam, da mi poštar dostavi nove okvirje za denarnice, delam druge stvari. Vsekakor se ne ločujem od svojega dragega orodja. Kvačka je kot zdravilo, mislim da na to temo obstaja celo nekaj knjig. Mene vsekakor odnese daleč stran. Med delom se ponavadi odmaknem v drug prostor, na ušesa nataknem slušalke z kakšno dobro glasbo in že potujem. 
Potujem daleč stran, v svoj svet. Lahko bi rekla, da med delom resnično meditiram.


    Kako se vi odmaknete v svoj svet ?

Feb 25, 2013

moj prvi ARTIsh

je za mano. Sprva sem imela kar tremo, ampak če imaš zraven sebe ljudi, ki jih imaš rad potem ta trema kar izpuhti. 
Vsekakor se bom še vrnila :) saj je to super priložnost, da pokažeš širnemu svetu kaj pravzaprav počneš. Poleg tega pa, je to čas, ko se lahko načvekaš do onemoglosti, spoznaš ljudi, ki jih na nek način že poznaš saj recimo bereš njihove bloge, izmenjaš kakšno idejo ali dve.

 Skratka uživaš!!!

Torej se vidimo na ARTIsh-u.




Feb 24, 2013

skodelica kave


.......................................................Ivan Cankar

Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne,vem kako mi je prišlo na misel; zaželel sem si jo..........




   
Jupajdi,ja,ja,imam jo,frišno "šalco za kufe".Na njo mi je Polona narisala Ivana Cankarja, prav takega kot sem si zaželela, z velikimi brki. 
Danes zjutraj sva se malo bolj spoznala, in povem vam,ta Ivan je res fant od fare. 

In ja, važna sem 100 na uro!!!!!




            Hvala, Polona in hvala tebi draga moja Petra.   

Feb 20, 2013

perfect moment


                                                                                                                                 

Feb 19, 2013




Soba se bo v soboto prvič predstavila na Artish-u. Imam kar malce treme, ampak vem, da bo na koncu vse tako kot treba. Nekaj stvari imam še za pripravit, saj veste prvi vtis je zmeraj najbolj pomemben zato malce zanemarjam svoj blog, upam da niste preveč hudi.
 Če boste imeli čas me lahko pridete pogledat, v kino Šiška, vesela bom vašega obiska.
Torej se vidimo v soboto. 


Feb 16, 2013

sobotna delavnica

Za mano je ena res fejst sobota. Prva delavnica, ki jo je organizirala ekipa revije Dom in Stil je bila kar se mene tiče več kot uspešna. Tema delavnice je bila fotografija. Zame je ta delavnica prišla v popolnoma pravem času, ker sem saj veste postala malo obsedena z fotoaparatom. In po bajti skačem z njim in fotografiram vse kar mi pride pod roke. Ja, ni kaj treba se je naučit.
Torej na delavnici nas je Klemen, to je en res super fant, ki je "glavni krivec "za krasne fotografije v reviji Dom in Stil, poučil o marsikateri stvari, ki se tiče fotografiranja. Za domačo nalogo mu moramo poslati nekaj fotografij in potem bomo videli, če smo dobro poslušali njegovo predavanje.

Delavnica pa ni bila samo fotografsko ampak tudi zelo blogarsko obarvana. Lahko bi rekli, da je bilo to eno mini blogarsko srečanje. In prav zanimivo mi je ker večino punc že poznam preko njihovih blogov, a vseeno sem jih danes resnično spoznala. Punce, super ste.

Upam, da te delavnice pridejo v neko stalno prakso, ker je bilo res super.

Zdaj pa grem, čaka me domača naloga. :)
                                   bina keramika




                                        studio oblique

                                           studio oblique

Tole, pa je nekaj mojih takih, ki so meni všeč. Ne vem pa kaj bo rekel Klemen, vesela bom pohval in seveda kritik, slednjih verjetno še bolj. :)

Feb 12, 2013

valentin

Prihaja Valentin oz. praznik svetega Valentina. Praznik pri katerem si zaljubljenci vsega sveta izkazujejo ljubezen. 
Vem, da boste svoje najdražje na ta dan presenetili-e z raznimi darili. Da pa bo Valentin res romantičen,vam je soba pripravila mini diy- sladkorna srca.

Za diy potrebujete:
-sladkor ( eno skodelico ali manj to je odvisno od vas, tudi izbira sladkorja je vaša )
-vodo ( žlička ali več )
-barva za živila (neobvezno)
-silikonski model za praline
                                                                    
Cel postopek je sila preprost v posodico damo sladkor, dodamo malo vode, ( če boste dali vode preveč se vam bo sladkor stopil, kar pa ne želimo). Sladkorna zmes mora biti kompaktna zato bodite pazljivi.
 Vse skupaj zmešamo  (tukaj lahko dodate tudi barvo za živila ) napolnimo modelčke za praline in pustimo, da se sladkor posuši.  Najbolje, da sladkor pustite čez noč, da se dobro posuši, če se vam pa mudi pa mislim, da bo tudi nekaj uric dovolj.



 Tako, sedaj pa hitro na delo, da bodo sladkorna srca pripravljena za romantičen valentinov zajtrk v postelji. 
                                             

Feb 8, 2013

oh ta jutra




 Kulturni praznik je danes. Kar pomeni polna hiša. Skuštrani otroci so kot se spodobi za dela proste dni  vstali zgodaj.Da,odprem vsaj eno oko mi je pomagala "prva" jutranja kava, ki sem jo danes in jo bom tudi v prihodnje spila v najlepši skodelici. Včeraj sem jo dobila v dar od moje prijateljice Nike Stupica. Obožujem njen porcelan,tako nežen je in tako čudovit. Kot je ona sama,nežna in čudovita. Hvala ti draga moja za to res krasno darilo.

Sedaj pa je res čas za "drugo" jutranjo kavo, potrebno bo odpret tudi drugo oko. :)



Feb 6, 2013

.

Včeraj,sem se prvič resno lotila navodil za fotoaparat. In seveda odkrila neverjetne sposobnosti našega fotoaparata. 
Ja, ni kaj navodila je pač treba enkrat prebrat. :)
Vsekakor zanimivo branje. Podkrepljena z novimi informacijami o delovanju fotoaparata sem si naredila miniaturni studio v katerem sem slikala denarnice. Od vseh fotk, ki sem jih naredila z denarnicami ( in teh ni bilo malo) so mi bile te najbolj všeč. Niso popolne so pa simpatične.


Današnji dan mi je vremensko ogaben, naj mi oprostijo vsi snegoljubci. Vem zima je, ampak vseeno moje telo in duša potrebujeta sonce. 
Da si vsaj malo pričaram sončne energije sem se oddela v rumeno. 





Feb 5, 2013

najdba št 3

Še nekaj zanimivih najdb imam na zalogi, vendar bom objave o njih naredila kdaj drugič. Za enkrat bo ta današnja najdba zadnja iz serije brskanja pri babici. :)


 V mladih letih moje babice so bile hlačne nogavice oz. najlonke kot jim po domače rečemo danes, draga stvar. Vsaka ženska si jih ni mogla privoščiti. Če pa že, so imele po en par in te so si, če so se strgale seveda morale zakrpati oz. zašit.


Je pa to veliko žensk, med drugim tudi moja babica, delala za denar. In meni verjamite, da je bil to zelo težko prislužen denar. Z orodjem, ki ga vidite na spodnji sliki je moja babica, krpala hlačne nogavice.
Kvačka je tako miniaturna, da bi jaz potrebovala očala pa še povečevalno steklo zraven.

Babica, mi je povedala tudi en kratko zgodbico:

"Popoldan mi je gospa iz trgovine prinesla strgane najlonke za popravit. Koliko, ne vem. Veliko. Celo noč sem krpala in popravljala, da sem jih lahko zjutraj odnesla nazaj v trgovino. Gospa, ki je bila lastnica trgovine je imela na roki ogromen prstan, in seveda, ko je pogledala, če so nogavice popravljene, kot treba je s prstanom naredila luknjo. Krivda, je bila seveda moja, kot češ da nisem opravila svojega dela tako kot treba. Tako sem ostala brez plačila in iste nogavice sem morala še enkrat popravit. Luknja pa je bila večja kot tista prejšnja."



     Mladost naših babic in dedkov je bila vse prej kot lepa. Zgodbe moje babice so včasih že na meji znanstvene fantastike, tako neverjetne so. In če se ozremo naokoli, neglede na celo situacijo, moramo priznat, da nam je vseeno lepo.
                                                  :)

Feb 3, 2013

najdba št.2

Danes, ko sem odprla Google me je pozdravil G. Polde Bibič, ki je bil rojen na današnji dan leta 1933. On me je vedno asociiral na Tavčarjevo povest Cvetje v jeseni. 
 In moja druga zanimiva najdba je prav knjiga dr. Ivana Tavčarja, z naslovom "Izza kongresa". 

"Tavčarjev roman je pisan, kot kronika v katerem opisuje dogodke iz življenja kongresne Ljubljane, ( leta 1821 se je Ljubljana kot glavno mesto Kranjske spremenila v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu Bonapartu ) ob tem se loti tudi pripadnikov aristokracije, meščanstva in delavstva."     



























  Žig pripada gradu Rajhenburg. Na žalost nisem na internetu našla nobenih zapisov o tej državni šoli na gradu. Od leta 1881 so na gradu živeli menihi iz roda trapistov. Med drugo svetovno vojno so Nemci imeli tam preselitveni urad za izgon Slovencev in tudi druge urade, mogoče je bila šola ena izmed tistih uradov, ne vem. 
Po letu 1947, ko je bil red trapistov razpuščen je bil grad nacionaliziran, so bili vse do leta 1965 v njem zapori. 
Sedaj pa je v gradu muzejska zbirka, ki si jo je po mojem mnenju vredno ogledat.

Tako, to je moja druga najdba, o kateri moja babica žal ne ve povedat veliko. Knjiga je od nekdaj v hiši pravi. Kako je prišla v hišo, pa se žal ne spomni več. Pa kdo bi ji zameril.
Knjiga je stara častitljivih 89 let, lepo ohranjena, vsebinsko dokaj zanimiva sploh, če gledamo na sedanje politično dogajanje pri nas. Ampak, to so druge zgodbe, ki z sobo nimajo prav nobenga skupnega faktorja.

Lep preostanek vikenda vam želim.